KARIBSKI OTOKI – OTOK ST. MARTIN

KARIBSKI OTOKI – OTOK ST. MARTIN

Otok naj bi slovel kot gurmanski center celotnega karibskega otočja …

Mrzlo decembrsko vreme nas je spremljalo do začetnega letališča v Benetkah, kjer smo prispeli zgodaj zjutraj in se vkrcali v letalo pred 7 uro. Polet je zamujal, vmes je v letalu zmanjkalo elektrike, zunaj so čistili krila letala. Z približno polurno zamudo je letalo poletelo proti Parizu, kjer nas je čakalo naslednje letalo in 10 urni let do majhnega karibskega otoka St. Martin. Vmesnega časa na letališču ni bilo veliko, zaradi zamude se je dodatno čas prestopa zmanjšal na eno uro. Po pristanku smo mogli zelo hiteti, da pravočasno ujamemo naslednji let. Leteli smo z Airbusom A 340, v  letalu smo poskušali malo spati in malo se pogovarjati. Otroci so se lepo prilagodili posebni situaciji, večji Luka in Ana sta si pomagali premagati dolg čas s slušalkami in sta poslušali glasbo, manjši Nik pa nas je občasno pritegnil v igro in spravljal v dobro voljo.

Po 20 urnem potovanju smo pristali na otoku, dolgo smo čakali na prtljago- da bi potem dojeli da je na tem letalu ni bilo in da bomo najmanj en dan preživeli s tem kaj imamo pri sebi in na sebi. Prtljaga naj bi prišla za nami naslednji dan in tako se je tudi zgodilo.

Po izstopu iz letališke stavbe nas je obdal vlažni i topli tropski zrak, poiskali smo taksi in se napotili do hotela. Po poti smo opazovali zelene hribe in mogočne valove Atlantika. Otok je nenavadno hribovit, vulkanskega porekla in je umeščen v Severnem delu Malih Antilov. Najvišji vrh (Pic Paradis) se nahaja na 411 m nadmorske višine. St. Martin je geopolitično razdeljen med dvema suverenima državama: Nizozemsko in Francijo. Sint Maartin se imenuje južni del otoka in pripada Nizozemski, severni- Saint Martin pa pripada Franciji in spada k EU. Francija in nizozemska imata skupno mejo. To je najmanjše ozemlje na svetu, ki si ga delijo dve naciji. Na otoku takoj zaznamo mešanico kozmopolitske in otoške kulture, v dobrem sožitju živi prebivalstvo 87 različnih nacionalnosti. V primerjavi s sosednjimi otoki, je otok St. Martin gosto naseljen. V januarju leta 2009 je na njem živelo 77.741 prebivalcev, od tega 40.917 na nizozemskem delu in 36.824 na francoskem delu otoka.

Zgodovina otoka naj bi bila naslednja: proti koncu ledene dobe je Severno- ameriški kontinent ležal pod 2-3 km debelo ledeno maso, vodna gladina je segala 30- 40 m globlje kot danes. V tistem času so današnji otoki: Auguilla, St. Martin in St. Bartelemy, bili le en otok. Temperatura morja je v tistem času bila 3-5 stopinj C nižja, temperatura zraka pa 5-10 stopinj C nižja.

Otok je dobil ime leta 1493, ko ga je na svojih potovanjih odkril Kristof Kolumbo. 1633 leta so otok zasedli Španci, potem so nizozemski in francoski ujetniki so pregnali Špance.

Uradna moneta v francoskem delu je Euro, od leta 2012 velja tudi karibski gulden. Ameriški dolar je veljaven na celem otoku. Klima je tropsko monsunska, suho obdobje se začne z januarjem in traja do aprila. Deževno obdobje z občasnimi orkani pa traja od avgusta do decembra. Temperatura zraka se giblje med 20 in 34 stopinj C. Povprečna letna temperatura je 26 stopinj C. Temperatura morja niha od 26 do 27 stopinj C. Tekom   leta- v deževnem obdobju (142 dni), pade 1.047 mm dežja. Na otoku je 33 prelepih velikih peščenih plaž in nekaj manjših z dostopom le z morja.

Prometna gneča je lahko velika in so v prometnih špicah možni zastoji na celem otoku. Otočani so večinoma visoki in vitki, nekateri tudi manjši in okrogli, barva kože je barva žlahtne temne čokolade. Pisana oblačila poudarjajo eksotiko, otok naj bi slovel kot gurmanski center celotnega karibskega otočja. V številnih restavracijah strežejo internacionalne in domače jedi, cene so evropske, napitnina je običajna ali obvezna.

Izjemna znamenitost otoka je letališče Princess Juliana International, umeščeno ob morski obali v bližini plaže. Tudi velika letala, kot so Boing 747 in Airbus A 340 se spuščajo do letališča le nekaj metrov nad glavami navdušenih kopalcev. Kopalci in obiskovalci imajo možnost fotografiranja teh nenavadnih dogodkov.

Še nekaj za popestritev dopustniških dni: pogoste so kraje, ki jih na svojih denarnicah občutijo neprevidni turisti, posebej so priljubljeni avtomobili, iz njih zlahka izgine marsikaj.

Naši dopustniški dnevi potekajo ob morju in bazenu, Luka uživa na velikih atlantskih valovih, Nik oblikuje mehki pesek, Ana bere ob bazenu- odrasli pa klepetamo in se prepuščamo soncu in vodi. Hotelski zajtrk je zelo bogat in odličen, proti večeru si še privoščimo obisk kakšne restavracije z različnimi dobrotami in tako nam trenutno mineva čas.

 

Iguan, dolg skoraj meter – naš spremljevalec na bazenu.

Na plaži.

Antonija Krajnc