PIJ, JEJ, LJUBI

PIJ, JEJ, LJUBI

Jutranja hoja po slanem, drobnem pesku ob božanju rahlega vetra …

Takole, po kar daljšem obdobju intenzivne lenobe, se mi zdi prav da se rahlo podvizam in kaj napišem o občutkih, doživetjih… Najprej, v hiški imava podnajemnika- sostanovalca ali sostanovalko- spola ni možno ugotoviti, kar je za okolje v katerem se nahajava povsem običajno in vsakdanje. Tudi najemnine ne plačuje. Najin sostanovalec se pretežni čas skriva za omaro in le občasno obstane na steni, kaj dela po noči ne vem. Od začetka sem se malo bala, da bi me obiskal ko spim- pa je zelo izbirčen in tega ni naredil. Rajši si privošči kakšno mušico, vsaj tako si mislim. In da ne boste preveč razmišljali, kdo naj bi to bil- vam razkrijem da je to: geko. Rad se spravi v hiše in se občasno oglaša kot majhen otrok. Na začetku najinega bivanja na otoku, sem bila prepričana da takšni glasovi pripadajo kakšni eksotični ptici v bujnem rastlinju- potem sem izvedela, da je geko- kuščar. So manjši, srednje veliki, večji in veliki. Najin geko je majhen in je verjetno zaradi tega tudi tiho. Razen njega, vsako malo priletijo izjemno pisani in veliki metulji na cvetlice, zasajene v majhnem vrtu pred najino teraso in se ustavijo na  cvetočih grmičkih. Večinoma so njihova krilca črna, z krogci v različnih živih barvah- navadno v rdeči, beli, modri.

Vlado pravkar prebira knjigo: Jej, moli, ljubi. Lepi naslov, le da bi ga jaz v najinih razmerah spremenila v: pij (vodo najmanj nekaj litrov na dan), jej, ljubi. Kar lepo po vrstnem redu. Seveda je v tem paketu tudi to, da je treba pozabiti na EMŠO.  Po želji in potrebi se lahko vključi tudi žuriranje. Jutranja hoja po slanem, drobnem pesku ob božanju rahlega vetra, se občasno popestri z vstopom v morje- ki objame telo in ga nosi, ziblje, boža. Potem se spraviš na senčno teraso, le nekaj metrov od morja in si privoščiš zajtrk z obilico sadja. Lahko uživaš tudi v riževih in mesnih jedeh. Krožnik si navadno naložim s sladkimi koščki lubenice, ananasa in zaključim s skledo jogurta. Vlado uživa v okusu majhnih banan.

V neposredni bližini so masažni saloni, nosilne zunanje in edine stene so iz vrvic s školjkami, tla lesena. Ko se uležeš na masažno blazino, ostajaš neločljivi del narave- slišiš šumenje valov nekaj metrov stran, obdaja te vedno novi in sveži zrak. Prostor je vedno zračen, za aromo poskrbijo cvetoča drevesa v bližini, prav tako zeleni in cvetoči grmički, različne  cvetlice na tleh in v zraku. In potem tajska masaža: če mislite da je sprostitvena- se motite. Je treba kar sodelovati, premakne te nekam med sanje in realno stanje. Ko se tako lepo uležeš na trebuščka, te maserka začne masirati od prstov na nogah navzgor in sicer s celim svojim telesom: dlanmi, prsti, komolci, koleni, nogami. Stopi na tvoje podplate in potem začne planinariti po hrbtu in sicer od spodnjega dela hrbta do vratu in nazaj. Premika se z koleni in masira, pritiska z prsti na refleksne točke, zvija ti roke, noge, vrat, tapka po hrbtu in včasih kar udari da lepo zazveni. Postopek je sladko- kisli, podoben njihovi hrani. Občutek- zelo dober. Moškim tukaj ni lahko v ženskih rokah, pa kljub temu vidim da se kar radi vračajo in se pridno prepuščajo rokam izurjenih maserk. Potem, ko se navadno po eni uri masaža konča, si privoščiš hladen sadni shake- jaz si navadno izberem iz manga in počasi okrevam od preveč dobrega. Shaki so izjemno slastni, ker jih pripravijo iz domačega sadja brez dodatkov- edini dodatek je zdrobljeni led. Torej shake iz manga je zmešani celi plod manga in koščki ledu- ki se pri mešanju poenotijo v božansko gosto sadno pijačo. Včeraj sem odkrila še en dober shake in sicer iz kokosovega oreha, zmeša se meso oreha, mleko in led- potem se vse vlije nazaj v izpraznjen in lepo obrezan kokosov oreh. Božansko! Potem, kam drugam kot pa v morje. Ostali del dneva se navadno samodejno izpopolni v stilu: pij, jej, ljubi…

Sedaj, pa še nekaj zares, da ne bi izpadlo da nas bo ta lepota čisto poneumila. Nekaj o otoku Koh Lanta. Dolg je 30 in širok 6 km. Dolge peščene plaže se nahajajo vzdolž zahodne obale, v ozadju so palmova in druga drevesa, hribi. Veliko različnih barov, restavracij, masažnih salonov in podobno kar sledi dolžini plaž. Za vsakega je nekaj, če pa ni, pa si je dejansko sam kriv. Tu lahko uživajo družine z majhnimi otroci, zaljubljenci vseh starosti, ljubitelji nočnih divjih in manj divjih zabav. O teh ne morem nič kaj napisati, ker jih ne iščeva- a le za informacijo- baje so! Najin moto je: Relax to max! In to nam kar lepo uspeva. Torej, Koh Lanta je ime arhipelaga, ki združuje 52 otokov- od katerih je Koh Lanta Yai- eden od njih in na tem sva midva. Nekateri od otokov niso nastanjeni, nekateri ponujajo le manjše nastanitvene možnosti. Otok Koh Lanta Yai je bil najprej znan pri Malajcih kot »Pulau Sa- Tuk« ali »otok z dolgo goro«, ampak leta 1917 je tajski kralj uradno imenoval otok: Koh Lanta in arhipelag Koh Lanta District. Pomen imena je nejasen, ampak lahko ima korenine v javanski besedi »lantas«, kar je ena oblika pečenja rib na žaru. Bolj romantično zveni tajska razlaga besed »Koh landaa«: »otok z milijon očes«.

Otok so pred 500 let najprej naselili morski cigani. Nomadski klan je potoval po morju in se premikal od otoka do otoka, njihovo verjetno poreklo je Indonezija. Cigani sedaj živijo v južno vzhodnem delu otoka in so znani pod imenom: Sea Gypsies of »Chao Ley« (ljudje iz morja). Še sedaj živijo pretežno nomadsko življenje, kot se spodobi za prvotne prebivalce otoka, z družinami potujejo nekaj mesecev po arhipelagu. Jezik je govorni, pisanih dokumentov o njihovem poreklu ni, le nekaj je možno naslutiti iz še vedno živih legend. Imajo svoje hiške, ampak za nomade se spodobi da potujejo-  oni so zelo dobri pomorščaki, ribiči, potapljači- lahko izjemno dolgo časa in sproščeno ostanejo pod vodo. Sami izdelujejo svoje čolne. Animistična vera v nadnaravno je izjemno prisotna in močna, izdelujejo talismane za odganjanje zlih duhov ali za ohranjanje dobrega zdravja.

Pred približno 300 leti so se jim pridružili Muslimani iz Malezije , Indonezije in južne Tajske. Veliko njih se je že pred prihodom ukvarjalo z ribištvom. Pred 200 leti so na otok prišli tudi Kitajci. Lanta- Staro mesto na otoku je v glavnem mesto, v katerem prevladujejo tajski Kitajci. Tukaj se nahaja edini kitajski tempelj na otoku.

Tekom osemdesetih let, so se nad otokom navdušili skandinavski turisti. Danes otok postaja vedno bolj popularna destinacija tudi za ostale turiste. Trenutno je videti v našem okolju, da še vedno prevladujejo Skandinavci, sledijo Angleži, Nizozemci in zelo malo Nemci. Za enkrat sva v tem turističnem delu edina Slovenca. Otok je prelep, videti je da je v razvoju, ceste so odlične. Bolj adrenalinski obiskovalci lahko najamejo za majhen denar moped, tuk- tuk (trikolesnik) ali avto in uživajo v vožnji po levi strani. Domačini vozijo zelo iznajdljivo in dobro, policistov nisva videla ali srečala. Kar ne pomeni da jih ni. Kriminala praktično ni, prav tako alkohola ne. Vsi prebivalci živijo v izjemno dobrem sožitju in medsebojnem spoštovanju, z nepisanim ampak jasnim sporočilom: Živi in pusti živeti! Ne skrbi, za vse je poskrbljeno!

Takole, sedaj pa mislim da je skrajni čas za mrzli sadni shake. Obljubljam vsaj še eno nadaljevanje, preden se napotiva nazaj v Bangkok.

Antonija Krajnc